Help:Introduction/sl

From Meta, a Wikimedia project coordination wiki
< Help:Introduction(Redirected from Pomoč)
Jump to navigation Jump to search


Pregled[edit]

To je splošen, netehničen uvod v programje WikiMedia.

MediaWiki, Wikimedia in Wikipedija[edit]

MediaWiki
MediaWiki je programje, ki poganja Wikipedijo [1] in druge projekte Wikimedije [2].
Wikimedia
Wikimedia je krovna nedobičkonosna ustanova, ki usklajuje vse prispevke k rastoči z GNU FDL licencirani zbirki podatkov, ki jo gradijo prostovoljci, ki uporabljajo Wikipedijo, Wikislovar in druge projekte, s katerimi upravlja ustanova [3].
Wikipedija
Wikipedija je projekt izgradnje enciklopedije, ki je sprožil razvoj programja MediaWikiSoftware. Za opis projekta in njegovo zgodovino glej [4]. Poleg Wikipedije deluje še več bolj ali manj uradnih sorodnih projektov, kot so Wikislovar [5], Wikiknjige [6], Wikinovice [7] in Wikinavedek [8], pa tudi »neuradne« izpeljanke, ki vse uporabljajo programje MediaWiki.
Wikimedia Meta-Wiki
Wikimedia Meta-Wiki (prej Meta-Wikimedia ali MetaWikiPedia) je wiki, ki deluje vzporedno z glavno Wikipedijo in drugimi projekti Wikimedije. Meta se lahko uporabi za več z Wikimedijo povezanih namenov [9].

Kaj je MediaWiki?[edit]

MediaWiki je pod licenco GNU GPL objavljeno programje, ki poganja Wikipedijo[10] in druge projekte Wikimedije [11]. Razvijajo ga sodelavci teh projektov.

MediaWiki je WikiWiki, kar pomeni, da lahko na preprost način članke ureja vsakdo, in da so te spremembe objavljene takoj. Programje vsebuje tudi obsežno dokumentacijo. Če se želite podrobneje seznaniti z urejanjem in drugimi za uporabnika pomembnimi vidiki, si lahko preberete

Ime »MediaWiki« je skoval sodelavec Wikipedije Daniel Mayer kot besedno igro na Wikimedia [12]. Pred tem je bilo programje poznano kot »Programje Wikipedije faza III«.

Projekt MediaWiki ima svoj lastni repozitorij subversion; če vas zanima koda, si lahko preberete

Kaj MediaWiki še zna?[edit]

Čeprav MediaWiki ni oblikovan v te namene, ga lahko uporabite tudi kot ...

...programje za dinamični upravljalnik vsebin (CMS)

...programje za forum ali elektronsko oglasno desko (BBS)

...programje za skupinsko delo, sporočanje ali z računalnikom podprto projektno delo (CSCW)

...sistem za upravljanje delovnih procesov (WfMS).

Za nadaljnji opis in razpravo o teh temah glej m:Wiki Uses.

Arhitektura[edit]

Trenutno programje MediaWiki je zgrajeno na okolju AMP; to pomeni, da MediaWiki uporablja:

Sistemske zahteve[edit]

Navadno teče programje MediaWiki v okolju LAMP na platformah i386 ali SPARC. (To sta primarni/referenčni platformi.) Učinkovito ga je mogoče uporabljati tudi v okoljih SUN, Microsoft Windows in Apple Mac OS X.

Programje[edit]

Kot odprtokodno programje je na razpolago vse, kar potrebujete za delovanje strežnika MediaWiki.

  • Operacijski sistem: na razpolago je več platform, med drugim GNU/Linux, BSD, Sun, Microsoft Windows in Apple MacOS X. Razvoj programja poteka v okolju GNU/Linux, zato je tudi priporočeno okolje GNU/Linux; čeprav si distribucijo lahko izberete po lastni presoji, vam priporočamo predvsem Debian GNU/Linux, ker se najbolj približa idealom Wikipedije.
  • Apache httpd, različica 1.3 ali 2.0 - odprto programje.
  • MySQL daemon, različica 4.x - odprto programje.
  • Skriptno okolje PHP, različica 4.3 - odprto programje.
  • Programje MediaWiki - odprto programje.
  • Kateri izmed spletnih brskalnikov - kot odprto programje so na razpolago številne možnosti.

Strojna oprema[edit]

  • Priporočena je arhitektura x86 (Intel, AMD itd.), vendar so mogoče tudi nekatere druge arhitekture (npr. PowerPC z Mac OS X/ SPARC).
  • Spomin - z ozirom na namen uporabe je mogoče delovanje že 96 MB RAM naprej (?); za največjo učinkovitost naj bo v RAM zadosti prostora za vso podatkovno zbirko.
  • Prostor na disku - prav tako glede na zahteve; če želite začeti svoj majhen lastni WikiWikiWeb, bo zadostovalo že nekaj megabajtov. Če želite popolnoma, z vsemi slikami vred, prezrcaliti angleško Wikipedijo, boste potrebovali vsaj 3 gigabajte (?)
  • Kartica omrežnega vmesnika (NIC) - mogoče je kar koli, kar deluje v vašem operacijskem sistemu.

Omreženje[edit]

  • Programje MediaWiki lahko teče lokalno na računalniku brez omrežne povezave. Na ta način lahko MediaWiki uporabite kot močan upravitelj osebnih podatkov (PIM).
  • MediaWiki lahko teče na računalniku krajevnega omrežja (LAN). Tako lahko služi podjetjem in univerzam kot orodje za sodelovanje.

Licence[edit]

  • Programje MediaWiki je licencirano v skladu z GNU General Public License (GPL)
  • Vsebina, ki jo MediaWiki ustvari, je lahko licencirana v skladu z GNU Free Documentation License (dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije), kot je to storjeno pri Wikipediji in Wikislovarju, lahko pa si izberete tudi katero koli drugo licenco.

Glej tudi: Avtorske pravice (v angleščini).

Seznam funkcij[edit]

Morda se sprašujete, ali bi za svoj wiki morali uporabiti m:MediaWiki. To je odvisno od vrste wikija, ki jo želite. Programje Wikipedije ima številne zaradi potreb uporabnikov in po zamislih razvijalcev razvite uporabne funkcije — vendar to pomeni tudi zapletenost. Funkcionalnost je lahko, četudi poskušamo stvari ohraniti preproste, čezmerna. Zapletenost pomeni tudi, da imate za prilagoditev kode svojim potrebam na razpolago številne možnosti.

Preden se odločite za uporabo kode Wikipedije, si lahko pogledate še druge wikimotorje, saj vam bo kateri izmed njih morda bolj po meri. Za majhne wikije je zelo varen UseMod — podpira [[free links|proste povezave]] (kot nasprotje CamelCase) in ne potrebuje (tudi ne podpira) podatkovne zbirke. To je seveda njegovo uporabnost močno omejuje.

Izgled in občutek[edit]

  • Robna lestvica: meni z bližnjicami na levem ali desnem robu zaslona
  • Kože: različni izgledi strani.
  • Prag za »škrbine«: prikaz povezav na strani pod določeno velikostjo v drugi barvi
  • Različice za tisk
  • Samodejno oštevilčenje naslovov v člankih (neobvezno)
  • Izdelava seznama vsebin za dolge članke (neobvezno)
  • Samodejno pretvori ISBN-številk v povezave na seznam uspešnic, ki se ga lahko ureja

Večpredstavnost in dodatki[edit]

  • Možnost nalaganja datotek omogoča nalaganje slik ali zvočnih datotek (glej m:special:Upload). Naložene datoteke so navedene na seznamu Zadnjih sprememb in se tudi zapišejo v dnevnik nalaganj.
  • Matematične formule na osnovi skladnje LaTeX: glej m:texvc
  • Samodejna umeritev slik z uporabo ImageMagick ali libgd, preprosta skladnja za naslove in poravnavo slik

Pregled nad urejanji[edit]

  • Spisek nadzorov Vsaka stran ima povezavo »Opazuj«. Spisek nadzorov lahko uporabite za sledenje sprememb člankov, ki vas zanimajo; poleg tega so opazovani članki zapisani krepko na seznamu Zadnjih sprememb.
  • Prispevki uporabnika, prikazani kot del robne lestvice na vsaki uporabniški strani, vodijo na seznam vseh člankov, za katere je v zbirki podatkov zapisano, da jih je uporabnik urejal.
  • Izboljšane zadnje spremembe z dinamičnim skrčenjem urejanj posameznih člankov in hitrimi povezavami na diff urejanj, zgodovino člankov, uporabniške strani, uporabniške pogovorne strani in, za administratorje, blokiranje uporabnikov.
  • »Sorodne spremembe«: preglejte prečiščeno različico zadnjih sprememb, kjer so prikazane le spremembe strani, s katerimi se trenutna stran povezuje.
  • Vzporedno postavljeni diffi - diffi so prikazani vzporedno, pri čemer so spremenjeni deli vrstic posvetljeni, tako da je pregled nad spremembami bistveno lažji. Poleg tega je ob navzkrižju urejanja diff prikazan tako, da lahko vidite, natančno katere dele boste morali ponovno vključiti.

Struktura in skladnja[edit]

  • Skladnja za urejanje na osnovi UseMod, s podporo mešanju wikiskladnje in HTML. Povezovati je mogoče le proste povezave, ne pa tudi CamelCase (namerna odločitev oblikovalcev).
  • Imenski prostori omogočajo ločitev vsebine (za naslovitev imenskega prostora uporabite skladnjo [[Imenski prostor:Naslov strani]]). Pogovorne strani so ločene od strani člankov, »metastrani« ločene od vsebine, za opis slik se uporabljajo strani s slikami.
  • Povezovanje besed s končnicami: kadar na primer dodate povezavo oblike [[dimnik]]ar, bo sistem povezavo samodejno prikazal, kot da ste vpisali [[dimnik|dimnikar]] ter vam s tem prihranil nekaj tipkanja.
  • Skrivanje oklepajev Kadar dodate povezavo oblike [[58 (število)|]], bo del v oklepaju v povezavi samodejno skrit: kernel. To je uporabno za razločevanje pomeniov enakopisnic, ne da bi bilo povezovanje pretežko ali da bi bilo besedilo člankov zasmeteno. Poleg tega se, kadar želite lepši izgled, izrežejo tudi imenski prostori: [[:sl:Wikipedija:Avtorske pravice|]] v slovenski Wikipediji postane avtorske pravice
  • Povezava na posamezne razdelke člankov, npr. m:MediaWiki roadmap#Version 1.4 (te povezave lahko ob preimenovanju ali odstranitvi razdelkov postanejo neuporabne)
  • Podpora za podstrani (povezava na »Foo/Bar« iz »Foo«, kadar vpišite le »/Bar«, »Foo/Bar« vsebuje povezavo nazaj na »Foo«), ki jih lahko vklopite ali izklopite pri vsakem imenskem prostoru posebej (Wikipedija na primer trenutno podpira podstrani na uporabniških straneh ter zaradi arhiviranja na pogovornih straneh)

Urejanje[edit]

  • Urejanje razdelkov. Uporabniki lahko namesto nalaganja celotnega članka vklopijo možnost urejanja posameznih razdelkov člankov (ločenih z naslovnimi vrsticami)
  • Urejevalna vrsticar (temelji na JavaScriptu) za oblikovanje besedila kot krepkega, ležečega itd. (popolnoma deluje v Mozilli in IE, pri drugih brskalnikih pa se pokaže skladnja, oblikovanje besedila znotraj besedilnega območja pa ni mogoče, saj ga njihova izvedba JavaScripta ne podpira). Kadar je JavaScript izklopljen, se urejevalna vrstica ne prikaže
  • Povzetek urejanja, ki se prikaže v »Zadnjih spremembah«
  • Urejanje z dvojnim klikom: uporabniki lahko vklopijo možnost, ki jim omogoča urejanje člankov ob dvojnem kliku.
  • Predogled urejanja (mogoč je prikaz pred ali za urejevalnim poljem)
  • Urejanje navzkrižij urejanj (strani, ki so shranjene, ko stran ureja še nekdo drug, in jo potem shrani še on)
  • Označevanje urejanj kot manjših; uporabniki se lahko odločijo, da taka urejanja s seznama Zadnjih sprememb skrijejo. Kot manjša lahko urejanja označijo le podpisani uporabniki.

Razprave[edit]

  • Pogovorne strani: Vsak uporabnik (z vsakim brezimnim uporabnikom vred) in vsak članek imata pridruženo stran, kjer se lahko pustijo sporočila. To sta ločena imenska prostora (glej zgoraj) »Pogovor:« in »Uporabniški pogovor«.
  • Obvestilo o sporočilih (kadar uporabnikovo pogovorno stran ureja nekdo drug, dobi uporabnik obvestilo »Imate novo sporočilo«); deluje tudi za brezimne uporabnike
  • Samodejni podpis: kadar med urejanjem vpišete tri vijuge (~), se samodejno zamenjajo z uporabniškim imenom in povezavo na pogovorno stran. Ob uporabi štirih vijug se doda še datum. Predvsem je namenjeno za pogovorne strani.
  • Podpora za pošiljanje elektronskih pisem uporabnikom preko wikija

Hrbtenica[edit]

  • Na osnovi podatkovne baze (MySQL, trenutno ni podprta nobena druga podatkovna baza)
  • Pametno predpomnjenje: prikazane strani se (če je tako izbrano) shranijo kot statične datoteke HTML in kot take, razen kadar se spremenijo, tudi dovedejo; podpora za posredniške strežnike Squid
  • Sistem registracije in prijave na osnovi piškotkov, vendar pa lahko strani urejajo tudi brezimni uporabniki.
  • Shranijo se vse redakcije članka (mogoče je stisnjenje).

Dovoljenja[edit]

  • Različne pravice za brezimne uporabnike, prijavljene uporabnike, skrbnike (administratorje), uradnike (birokrate) in razvijalce.
  • Prijavljeni uporabniki lahko:
    • prestavljajo in preimenujejo strani
    • nalagajo datoteke
  • Skrbniki lahko:
    • zaščitijo strani pred urejanjem
    • strani izbrišejo in obnovijo
    • urejajo zaščitene strani
    • preprečijo urejanje z izbranih IP-naslovov
    • kadar je ta možnost vklopljena, preprečijo urejanje pod izbranimi uporabniškimi imeni
    • kadar je ta možnost vklopljena, naročijo podatkovni zbirki SQL-poizvedbo
  • Uradniki lahko:
    • ustvarjajo skrbnike
  • Razvijalci (administratorji) lahko:
    • zaklenejo podatkovno zbirko
    • poženejo različna vzdrževalna opravila
  • Mogoča je nastavitev drugačnih sistemov dovoljenj (urejanje strani je na primer lahko dovoljeno le prijavljenim uporabnikom)

Iskanje in poizvedovanje[edit]

  • Iskanje po vsem besedilu
  • Gumb »Pojdi na« omogoča neposreden ogled vsebine vnesenih člankov (kadar natančnega zadetka ni, poskuša z približnim ujemanjem)
  • »Kaj se povezuje sem«: ogled strani, ki se povezujejo z izbrano stranjo (povratne povezave)
  • Posebne strani s poročili:
    • Nove strani: seznam novih člankov
    • Stare strani: razvrščanje člankov po datumu, naraščajoče
    • Seznam slik
    • Seznam uporabnikov
    • Statistika spletišča
    • Osiroteli članki (članki, s katerimi se ne povezuje nobena stran)
    • Osirotele slike
    • Priljubljeni članki (članki po številu obiskovalcev, deluje le ob vklopu števcev)
    • Najbolj pogrešani članki (neobstoječi članki, razvrščeni po številu povezav, ki so usmerjene nanje)
    • Kratki članki
    • Dolgi članki
    • Seznam vseh strani po naslovu

Razno[edit]

  • Možnost prikaza naključnega članka
  • Uporabniki si lahko nastavijo časovni pas, ki se uporablja pri datumih poročil
  • V uporabniških nastavitvah se lahko prilagodijo lastnosti številnih strani s poročili (število zadetkov itd.)

Struktura: naravnanost spletišč[edit]

Ta razdelek na kratko predstavi MediaWiki, Wikipedijo, Wikimedijo, in pridružena spletišča - kaj so, kaj lahko na njih najdete in čemu bi si jih želeli pogledati.

  • Wikipedija - v slovenščini [13], angleščini [14] in drugih jezikih - imeniten zgled, kaj se da ustvariti s programjem MediaWiki ter kraj, kjer se lahko seznanite z dogovori pri wikiurejanju in pogledate številne uporabne zglede označevanja.
  • Wikimedia Commons [15] - zbirka slik, zvoka in drugih predstavnostnih datotek je še en zgled uporabe programja MediaWiki v praksi.
  • Prenos podatkovne zbirke Wikipedije [16]

Projekt Sporazumevanje - navezava in ohranjanje stikov[edit]

Večina pogovorov v projektu MediaWiki poteka po treh poteh:

  • Pogovorne strani - za stranem oziroma temam pridružene razprave;
  • Dopisni seznami - za splošne, neistočasne razprave, vprašanja in odgovore ter obvestila,
  • m:IRC - za sočasne pogovore, posebno z dejavnimi razvijalci in sodelavci.

Zgodovina redakcij (zapisnik sprememb)[edit]

  • Programje Wikipedije Faza I (Wikipedia software Phase I) - programje Usemod. Do zgodnjega leta 2002 se je uporabljal za vse različice Wikipedije. Za številne jezikovne različice, npr. finsko, italijansko, norveško in spodnjesaško, se še vedno uporablja. Načrtovan je prehod na MediaWiki, glej m:Wikipedia software upgrade status [17].
  • Programje Wikipedije Faza II (Wikipedia software Phase II) - v okolju LAMP/AMP jo je prvi uvedel Magnus Manske [18]. Ta preklop s programja UseModWiki (»faza I«) na novo programje, napisano v programskem jeziku PHP posebej za Wikipedijo, je bil izveden 25. januarja 2002 (»faza II«).
  • Programje Wikipedije Faza III (Wikipedia software Phase III) [19]
V soboto 20.julija 2002 se je Wikipedija preselila na nov visokozmogljiv strežnik in nov učinkovitejši programski temelj. Novo programje izgleda in se vede kolikor je le mogoče podobno prejšnjemu programju faze II, vendar pa je treba omeniti tudi nekaj novih možnosti in sprememb:
  • Popolnoma nov sistem za nalaganje in uporabo slik za ponazoritev vsebine člankov.
  • Iskalnik odslej indeksira tudi dve- in tričrkovne besede.
  • Vzporeden prikaz sprememb člankov.
  • Za nekatere novejše spletne brskalnike možnost »plavajoče« robne lestvice.
  • Nekaj manjših sprememb skladnje wikibesedila (glej sl:Wikipedija:Urejanje strani)
  • Ker brezimni uporabniki nimajo uporabniških strani, imajo pa strani s prispevki, se njihove IP-številke na seznamih, kot so Zadnje spremembe in zgodovina člankov, povezujejo z njihovimi prispevki.
  • Podpora za matematične formule na osnovi označevanja sl:TeX
  • Boljša podpora za samodejno prispevajoče »bote«
  • Nov statičen sistem predpomnjenja strani je močno zmanjšal sistemsko breme
  • Strežnik podatkovne zbirke in strežnik strani sedaj tečeta na ločenih napravah
Programje Faze III je robustno in v neprestanem razvoju. Dodane so bile in še bodo še številne druge funkcije, popravljajo pa se tudi hrošči in izboljšuje stabilnost. Vabimo vas, da nam poročate o hroščih na Bugzillo.
  • Programje Wikipedije Faza III = MediaWiki - temelji na LAMP/AMP. Ime »MediaWiki« je skoval sodelavec Wikipedije Daniel Mayer kot besedno igro na Wikimedia.[20] Pred tem je bilo programje poznano kot »Programje Wikipedije Faza III«; MediaWiki ga je zamenjal v juniju 2002.
  • »Programje Wikipedije Faza IV« [21], [22].
  • Naslednja različica programja je Faza IV.

Kam zdaj?[edit]

  • Če želite namestiti MediaWiki za svojo lastno uporabo, pojdite na Vodnik za skrbnike.
  • Če si želite ogledati uporabo MediaWiki v praksi, obiščite Wikipedijo ali katero izmed sorodnih spletišč.
  • Če se želite naučiti uporabljati MediaWiki, pojdite na Pomoč:Bralec ali Pomoč:Urejevalec.
  • Če se želite poglobiti v kodo, si preberite Pomoč:Heker.

Template:Ph:Introduction/sl

Povezave na druge strani s pomočjo
 
Vsebina pomoči - vse strani s pomočjo
Meta|Wikinews|Wikipedija|Wikinavedek|Wikislovar|commons:|mw:|b:|s:
Različice te strani s pomočjo (za druge jezike glej spodaj)
Meta|Wikinovice|Wikipedija|Wikinavedek|Wikislovar
Branje
Pojdi na|Iskanje|URL|Imenski prostor|Ime strani|Razdelek
Povratne povezave|Povezava|Povezava z navpičnico|Medprojektno povezovanje|Preusmeritev|Kategorija|Stran s sliko
Prijava in nastavitve
Prijava|Nastavitve|Uporabniški slog|Posebna stran
Sledenje sprememb
Zadnje spremembe (izboljšane)|Sorodne spremembe|Nadzorovanje strani|Diff
Zgodovina strani|Povzetek urejanja|Manjše urejanje|Uporabnikovi prispevki|Pregledano urejanje
Urejanje
Zapolnjevanje strani|Izdelava nove strani|Seznam|Razpredelnica|Posebni znaki
Predloga|Spremenljivka|Čarobna beseda|Prestavitev (preimenovanje) strani|Urejanje bližnjic
Pogovorna stran|Preizkušanje
Napredno
Izvoz|Uvoz|Zapletene predloge|Polje|Privzeto parametra
Prikaz formule|EasyTimeline|Polje za vnos|Računanje|Substitucija
Slike in druge naložene datoteke